Novice iz Adriatic regije
Srbija, 14. 5. 2012 - Srbija bo v letu 2013 razpolagala s 50 milijonov evrov iz EU, namenjenih za razvoj podeželja
Direktor uprave za kmetijskih plačila na srbskem ministrstvu za kmetijstvo - Dejan Serdar je danes izjavil, da bo Srbija v letu 2013 razpolagala s 50 milijoni evrov predpristopnih sredstev iz EU, namenjenih za razvoj podeželja (IPARD).
Serdar je na srečanju o pomenu standardov EU za izvajanje programa IPARD v Srbiji dejal, da ocenjuje, da bi omenjena vsota lahko omogočila okoli 100.000.000 € novih investicij v srbsko kmetijstvo.
"Vsak kmet iz Srbije, ki bo pridobil sredstva bo moral izpolnjevati minimalne nacionalne standarde in EU standarde tako na začetku, kot tudi ob koncu projekta." Hkrati Serdar opozarja, da EU sofinancira le 50% vsakega projekta.
Direktor o kmetijskih plačil je dejal, da pravila EU niso preprosta in da bodo kmetje morali preučiti, kako naj razpoložljiva sredstva najbolj učinkovito porabijo.
Pred dvema letoma se je začel projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja Evropske unije z Avstrijo, Madžarsko in Nemčijo. Slednje so Srbiji ponudile pomoč, da bo lahko do sredine leta 2013 začela uporabljati sredstva iz IPARD.
Vodja oddelka za razvoj podeželja Oddelka za kmetijstvo Dragan Mirković je dejal, da si zelo prizadevajo, da bi bil zapleten proces akreditacije končan pravočasno ter da bi bila sredstva iz IPARD na voljo leta 2013.
Srbija, 3.5.2012 - Za mala in srednja podjetja 32 milijonov dinarjev - Srbska državna agencija za regionalni razvoj podeljuje nepovratna sredstva
Srbska državna agencija za regionalni razvoj je včeraj objavila javni poziv za mala in srednja podjetja za pridobitev nepovratnih sredstev za izboljšanje poslovanja. Razpoložljiva sredstva za program znašajo 32 milijonov dinarjev. Podeljujejo se za dve vrsti dejavnosti, rok za oddajo zahtevkov pa je 4. junij 2012.
Prva skupina dejavnosti vključuje uporabo standardov, certificiranje, usposabljanje osebja, usposabljanje za vodenje podjetij, nove zasnove produktov in embalaž, elektronsko predstavitev podjetja... Finančne spodbude v prvi skupini znašajo med 50.000 in 300.000 dinarji.
Druga skupina dejavnosti vključuje izboljšanje obstoječih in razvoj novih tehnoloških postopkov ter izdelkov, testiranje novih izdelkov, oblikovanje in izvajanje posebne programske opreme. Višina finančne pomoči za omenjeno skupino je med 50.000 in 500.000 dinarji.
Pravico do finančne pomoči bodo lahko koristila podjetja, ki so bila ustanovljena pred mesecem majem 2010. Dodatne zahteve so, da je podjetje v večinskem domačem lastništvu, da uspešno deluje zadnji dve leti, da je plačana dohodnina in prispevki, ter da podjetje ni dobilo subvencij katerih drugih državnih institucij v tekočem letu.
Nacionalna agencija za regionalni razvoj bo v skladu s pogodbo upravičencem povrnila znesek v višini do 50% celotnega zneska projekta brez DDV.
Program, navodila, pravila za vrednotenje, registracijo in druge oblike so dostopne elektronsko na spletni strani Državne agencije za regionalni razvoj www.narr.gov.rs.
Prijave morajo biti oddane osebno ali priporočeno po pošti na najbližjo pooblaščeno regionalno razvojno agencijo v Srbiji.
Hrvaška, 26.4.2012 - Novi vplačilni računi za plačevanje obveznih prispevkov in prihodka za financiranje drugih javnih potreb v letu 2012
V Uradnem listu RH št. 37 z dne 29. marca 2012. je objavljen Odlok o načinu plačevanja prihodka proračuna, obveznih prispevkov in prihodka za financiranje drugih javnih potreb v letu 2012, ki je v uporabi od 6. aprila 2012.Z dnem začetka uporabe tega odloka preneha veljavnost Odloka o načinu plačevanja prihodka proračuna, obveznih prispevkov in prihodka za financiranje drugih javnih potreb za leto 2011. Glavna novost je ta, da lahko v skladu z Odločitvijo o načinu odpiranja transakcijskih računov (»Uradni list RH« št. 3/11, 35/11, 50/11, 89/11, 101/11 in 135/11) z dne 1. junija 2012 kreditna institucija omogoči uporabo strukture zapisa transakcijskih računov IBAN tudi za izvršitev nacionalnih plačilnih transakcij. Tako lahko zavezanci za plačilo prihodka proračuna, obveznih prispevkov in prihodka za financiranje drugih javnih potreb ob sedanjih računih od 1. junija uporabljajo tudi račune, ki so odprti v skladu s strukturo IBAN. Prihodki državnega proračuna se vplačujejo na račun 1001005-1863000160, Državni proračun Republike Hrvaške, oziroma na račun HR1210010051863000160 od trenutka, ko kreditna institucija omogoči uporabo strukture zapisa transakcijskih računov IBAN, ki se oblikuje v skladu s strukturo IBAN po mednarodnem standardu ISO 13613.
Srbija, 26.4.2012 - Nov Zakon o davčnem postopku in davčni administraciji
Do začetka veljavnosti novega člena Zakona o davčnem postopku in davčni administraciji, ki določa, da banke ne smejo dovoliti izplačila plač, če istočasno niso poravnani davki in prispevki, je še nekaj več kot dva meseca. V Davčni upravi zatrjujejo, da bo zakon sprejet v zakonskem roku, a očitno ne v celoti. V šestmesečnem prehodnem obdobju bodo banke zavezane, da Davčno upravo prek Narodne banke Srbije obveščajo o izplačilu plač. Banke to izvajajo že zdaj, davčni uslužbenci pa lahko na osnovi teh poročil nadzorujejo delodajalce. Davčna uprava popolno sprejetje novega določila napoveduje v začetku leta 2013.
Srbija, 25.4.2012 - Peko odpira novo tovarno v Srbiji
Slovensko podjetje Peko, ki je v nekdanji skupni državi predstavljalo vodilno proizvodnjo čevljev na območju nekdanje Jugoslavije, bo septembra odprlo svojo prvo tovarno v Srbiji.
Po besedah direktorja Peka, Janez Sajovica, bo podjetje delovalo v vasi Minićevo pri Knjaževcu. Dejal je, da bodo v prvi fazi zaposlili med 90 in 120 ljudi. Načrtujejo pa, da bo podjetje v naslednjem letu zaposlovalo skupaj 300 delavcev, saj bodo le tako lahko dosegli svoj cilj t.j. dnevna proizvodnja 1700 parov čevljev.
Slovensko podjetje bo v novo tovarno vložilo 1,75 milijona evrov, je poudaril Sajovic. Dodal je, da so se za to regijo odločili predvsem zaradi dolge čevljarske tradicije Knjaževčana, čevljarske šole in podpore lokalnih oblasti.
Srbija, 23.4.2012 - Srbija bo dobila največji sončni park na svetu
Luksemburški investicijski sklad "Securum Equity Partners", bo v Srbiji gradil največji sončni park na svetu, vreden 1,7 milijarde evrov. Skupina MX (tretji največji proizvajalec sončne opreme v Evropi) bo pogodbo s Srbijo podpisala prihodnji teden, je za »Blic« povedal upravljavec sklada John Matejak.
Lokacija tovarne, ki bi izdelala opremo za sončni park (ta se bo razprostiral na 3000 hektarjih), še uradno ni znana. Govori pa se, da bi tovarno naj izgradili 50km južneje od Beograda. Rezultati merjenja kažejo, da bi naj na območju bilo zadostno število sončnih ur za proizvodnjo električne energije.
Vsa energija, ki bo proizvedena v omenjenem parku bo namenjena za izvoz, predvsem v Evropsko unijo. Srbija zaradi slednjega ni dolžna plačati proizvajalcem t.i. spodbud oz. »feed in« tarif, pojasnjuje Bojan Đurić, državni sekretar na ministrstvu za načrtovanje okolja, rudarstvo in prostor, ki bo v imenu srbske vlade podpisal pogodbo z zgoraj omenjenim investicijskim skladom.
Srbija, 19.4.2012 - IMF napoveduje rast srbskega gospodarstva za 0,5 odstotka v letu 2012
V torek, 17. aprila 2012 je Mednarodni denarni sklad (IMF) napovedal povečanje gospodarske rasti v evropskih tranzicijskih državah. Srbiji napovedujejo 0,5-odstotno gospodarsko rast v tekočem letu in 3 odstotno v prihodnjem letu.
V tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope napovedujejo rast gospodarstva za 1,9 odstotkov v tem letu in 2,9% v letu 2013. Pričakovanja so bistveno višja od januarskih napovedi, kjer so napovedali 1,1-odstotno rast v tem letu in 2,4% v naslednjem letu, poroča agencija AFP.
Kratkoročni obeti rasti v evropskih tranzicijskih gospodarstvih so tesno povezani z razvojem na območju evra. Velik del obetov je posledica upočasnjevanja rasti v območju evra do leta 2011, ki pa je že absorbirana. V letu 2012 se pričakuje pospešena rast trgovine in proizvodnje dejavnosti, tako v območju evra, kot tudi po vsem svetu.
IMF pričakuje največjo rast na Poljskem, in sicer za 2,6 odstotka oz. za 3,2% v letu 2013. V primerjavi z lanskim letom se na Poljskem rast umirja, saj je lani dosegla 4,3% rast. Sledi Turčija z napovedano rastjo 2,3% v letu 2012 in 3,2% v letu 2013. Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bo Hrvaška v letošnjem letu deležna rekordnega padca BDP, in sicer za 0,5 odstotka, nato pa bi se naj v prihodnjem letu povečal za en odstotek. Na Madžarskem letos ne pričakujejo gospodarske rasti, medtem, ko bi naj v naslednjem letu znašala 1,8 odstotka.
Lani so evropske tranzicijske države dosegle gospodarsko rast v višini 5,3%, medtem ko je rast v razvitem delu Evrope, ki vključuje članice evro - območja ter Veliko Britanijo, Češko Republiko, Dansko, Islandijo, Norveško, Švedsko in v Švico, znašala le 1,4%.
Srbija, 11.4.2012 - Evro se je vrnil na vrednost med 108 in 109 dinarjev - država ne bo dovolila, da tečaj podivja
Srbija ne bo dovolila nadaljnjega upadanja vrednosti dinarja. Kot poroča časopis "Press" se bo tečaj evra vrnil na vrednost med 108 in 109 dinarjev. Po informacijah iz bančnih krogov, bo omenjen tečaj zagotovo vzdržal še naslednjih nekaj mesecev.
Bankirji, s katerimi so se novinarji časopisa pogovarjali, navajajo, da ni nobenega dvoma, da bo Narodna banka Srbije še naprej posegala na deviznem trgu, kadar bo to potrebno. Prav tako bankirji kritizirajo guvernerja Narodne banke Srbije - Dejana Šoškića, ker ni pravočasno interveniral, ko je dinar prvič precej oslabel.
NBS je zadnje tri mesece na intervencijah potrošila več kot pol milijarde evrov. Skupni znesek deviznih rezerv Srbije skoraj 12 milijard evrov. Gospodarski analitiki ocenjujejo, da lahko NBS na medbančnem deviznem trgu porabi največ štiri do pet milijard evrov letno. Po drugi strani pa obstajajo indici, da sporazum z Mednarodnim denarnim skladom pogojuje letno porabo NBS v višini milijarde evrov.
Po trenutnih kazalcih bo NBS potrebovala približno 2 milijardi EUR, da prepreči slabitev lokalnih valut.
Strokovnjak za mednarodne finance - Dejan Jovović je prepričan, da NBS nima druge možnosti, kot da intenzivno posega v rezerve in umirja tečaj dinarja.
"Če se ne bo umiril devizni trg, se bo povečalo število komitentov, ki ne bodo sposobni odplačevati kreditov, kar pa lahko vpliva na rast slabih posojil. Nepredvidljiv in velik porast deviznih tečajev gibanja dinarja so še posebej škodljive za nacionalno gospodarstvo in ljudi, ki so zadolženi, kar pa je slabo sporočilo za tuje vlagatelje" dodaja Jovović.
Ekonomist Mladjen Kovačević meni, da bo NBS porabila veliko denarja, če se bo gibanje v tej meri nadaljevalo.
"Zdi se mi, da NBS ne razmišlja veliko o tem, kaj se bo zgodilo na koncu. Ima precej manj denarja na razpolago, še posebej, ker mora upoštevati pokrivanje javnega dolga in starih prihrankov" poudarja Kovačević.
Srbija, 26.3.2012 - Nova uredba o neposrednih naložbah - podvojitev najmanjšega zneska spodbude na 4.000,00 EUR
Tiskovni agenciji Beta so na srbskem ministrstvu za gospodarstvo povedali, da je srbska vlada sprejela novo uredbo o neposrednih naložbah, ki predvideva podvojitev najmanjšega zneska spodbude na 4.000,00 EUR za novo odprto delovno mesto.
Kot so poudarili na ministrstvu, najvišji znesek spodbude ostaja 10.000,00 EUR na delovno mesto, vendar pa je z novo uredbo odpravljen sistem dvojnih zneskov spodbud za opustošena območja in območja posebnega pomena.
Na ministrstvu za gospodarstvo so dejali, da trenutno obstajajo štiri skupine razvitosti občin, kot izhaja iz uradne vladne klasifikacije razvitosti, ki pogojujejo le minimalni znesek naložb, ki ga je mogoče podpreti z uredbo.
Za pridobitev spodbude za neposredne naložbe v najmanj razvito četrto skupino je potrebna minimalna investicija 500.000,00 EUR, kot so podrobno pojasnili v ministrstvu.
»Z novo uredbo je bil uveden sistem točkovanja različnih kriterijev za določitev zneska spodbud na odprto delovno mesto v Uredbi«, citirajo na ministrstvu za gospodarstvo in regionalni razvoj.
Po uredbi lahko investitorji prejmejo spodbude za odpiranje najmanj 50-ih delovnih mest.
Srbija, 16.3.2012 - Ćirić: Davek na izplačane plače bi zmanjšali iz 64 na 40 odstotkov
Prednostna naloga nove vlade bi morala biti nadaljevanje reforme davčnega sistema, zlasti zmanjšanje davkov in prispevkov na plače (zmanjšanje iz 64 na 40 odstotkov), sprejetje pravilnosti plačilnih obveznosti in dokončanje prestrukturiranja nekaterih javnih podjetij, je za srbsko tiskovno agencijo (Tanjug) povedal minister za gospodarstvo in regionalni razvoj - Nebojša Ćirić.
Davčne obremenitve za plače zaposlenih so izjemno visoke, kar nekatere delodajalce sili v sivo ekonomijo. Čirić opozarja, da zaposleni v sivi ekonomiji niso upravičeni do pokojnine in zdravstvenega zavarovanja, prav tako ne dobijo možnosti za pridobitev posojil itn.
"Zamude rednih plačil ne bodo imele dobrih učinkov na gospodarstvo" je dejal minister Ćirić in izrazil upanje, da bosta novo izvoljeni parlament in vlada oblikovana čim prej in da je eden izmed prvih zakonov, ki mora biti na dnevni redu ob sklicu novega parlamenta, skrajšanje plačilnih rokov.
"Zakon ne bi veljal za nazaj, prav tako ne bi terjal stare dolgove, ampak bi pospešil denarni tok in likvidnost za vse prihodnje transakcije. Mislim, da bi to bila dobra stvar za gospodarstvo" je dejal sogovornik za Tanjug.
Ćirić še je dodal, da bi morala nova srbska vlada preučiti možnost hitrejšega izvajanja in zaključevanja prestrukturiranja nekaterih javnih podjetjih ter določiti, katera podjetja imajo prihodnost in katera ne. "Nova vlada mora nadaljevati trenutne investicijske projekte ter ustvarjati nove, saj predstavljajo zagon gospodarstva, kot kaže primer RTB (Bor)" je dejal Ćirić.
Srbija, 15.3.2012 - Kompenzacija dolgov in terjatev s tujino
Sprejeta je Uredba o pogojih in načinu pobota dolgov in terjatev na podlagi ustvarjenega zunanjetrgovinskega prometa blaga in storitev ter poročanju deviznemu inšpektoratu o pobotu.
Uredba je objavljena v Uradnem listu Republike Srbije št. 14/2012 in velja od 6. marca 2012.
Ta uredba, skupaj z uredbo, ki velja od januarja 2012, končno v praksi omogoča pobot dolgov in terjatev med rezidenti in nerezidenti. Čeprav je bil pobot dolgov in terjatev z nerezidenti predviden že v odredbah Zakona o deviznem poslovanju, samega pobota ni bilo mogoče izvajati v praksi vse do sprejetja ustreznih podzakonskih aktov.
V sprejeti uredbi so podrobna navodila o pogojih in dokumentaciji, potrebni za izvajanje pobota dolgov in terjatev med rezidenti ter nerezidenti, predvidene pa so tri osnovne vrste pobota:
1. Bilateralni pobot dolgov in terjatev iz poslov uvoza/izvoza blaga in storitev
Pobot je mogoč v obdobju enega leta od dne, ko je dolg oziroma terjatev iz zunanjetrgovinskega posla nastala (torej za vse posle v zunanjetrgovinskem prometu, ki niso registrirani kot kreditni posli pri Narodni Banke Srbije).
Pobota ni mogoče izvesti za terjatve in dolgove, ki so nastali pred 17. majem 2011.
2. Pobot med rezidenti in nerezidenti, ki poslujejo v sistemu iste multinacionalne korporacije (t.i. intrakorporativni pobot)
Sodelujoči v intrakorporativnem pobotu so rezident in nerezidenti, ki poslujejo v sistemu iste multinacionalne korporacije.
Takšen pobot medsebojnih terjatev in dolgov znotraj skupine je mogoč, če se izvaja prek enega subjekta v skupini, ki opravlja posle pobota terjatev in dolgov za obdobje vsaj treh let (ob izpolnjevanju dodatnih pogojev).
Multinacionalne korporacije so opredeljene z uredbo izključno za potrebe uporabe ustreznih odredb te uredbe. Za multinacionalno korporacijo tako velja gospodarska družba, ki je sestavljena iz dveh ali več gospodarskih družb iz dveh ali več držav, ki običajno poslujejo pod istim poslovnim imenom ali pa je to ime sestavni del naziva, pod katerim poslujejo družbe v skupini, vendar zajema eno nadzorno (matično) in eno ali več podrejenih (nadzorovanih) družb, pri čemer matična družba upravlja s podrejenimi družbami.
3. Pobot dolgov in terjatev na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb
Pobot je mogoče izvesti, če je terjatev/dolg nastal v skladu z mednarodnimi pogodbami v zvezi s prometom na področju transportnih storitev, telekomunikacijskih storitev, zdravstvenih storitev in prometa električne energije.
Hrvaška, 15.3.2012 - Od 1. maja se bo uporabljala nižja stopnja prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki bo namesto sedanjih 15 % znašala 13 %. Veljala bo tudi za plače za mesec maj, ki bodo kot običajno izplačane junija .
Hrvaška, 15.3.2012 - 24. februarja 2012 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnilih Zakona o posebnem ukrepu zaračunavanja davčnega dolga, nastalega zaradi gospodarske krize (Uradni list, št. 25/12), ki se je začel uporabljati 28. 2. 2012. Kot ukrep pomoči se podjetnikom s težavami v likvidnosti, ki so davčni zavezanci in redno izpolnjujejo nove davčne obveznosti, daje možnost vnovičnega reprogramiranja davčnega dolga, vendar tokrat nastalega do 31. 1. 2012 in z rokom, ki je podaljšan s 30 na 36 mesecev. Rok za vlogo zahteve je 30 dni od dneva začetka uporabe zakona in vložijo jo lahko tudi podjetniki, ki jim je reprogramiranje že odobreno.
Celotni opis preberite TUKAJ.
Srbija, 8.3.2012 - Tadić: Pričakujemo tisoče italijanskih podjetij
Srbski predsednik Boris Tadić je danes izrazil upanje, da se bo s prihodom več tisoč italijanskih podjetij v Srbijo, strateško partnerstvo med državama še poglobilo. "Italija je Srbijo ves čas podpirala v procesu evropske integracije" je dejal italijanski premier Mario Monti. Dodal je, da si Srbija zasluži status kandidatke za članstvo v EU, saj dokazuje svojo predanost k izpopolnjevanju pogojev za vstop v EU.
Tadić je na novinarski konferenci v sklopu drugega vrha Srbije in Italije povedal, da so možnosti za sodelovanje neizmerljive. Preko omenjenega strateškega partnerstva je v Srbiji začelo sodelovati več kot 400 italijanskih podjetij, pričakujejo pa jih še več tisoč. Dodal je, da sta se delegaciji na vrhu pogovarjali predvsem o številnih projektih s področja energije in transporta.
Kot potencialno zanimivo področje sodelovanja vidi Tadić tudi v jeklarski industriji, farmaciji, tekstilni in obutveni industriji. Prav tako je Tadić opozoril, da transportni sistemi v Srbiji doživljajo razcvet in bodo tako koristili tudi Italiji v smislu cestne povezave do Turčije oz. Bližnjega vzhoda.
Delegaciji sta razpravljali med drugim tudi o možnosti sodelovanja pri izgradnji cestnega koridorja 10 in 11 in o posodobitvi železniškega omrežja v Srbiji. Tadić je dejal, da lahko sodelovanje srbskih in italijanskih podjetij ustvari ugodne pogoje za gospodarski razvoj in blaginjo državljanov.
Državi sta na vrhu tudi podpisali šest sporazumov, in sicer o sodelovanju na področju evropskih integracij, o skupnem sodelovanju v boju proti organiziranem kriminalu, s področja kmetijstva in razvoja podeželja, s področja varstva okolja ter memorandum o izmenjavi informacij med srbsko davčno in italijansko finančno policijo.
Srbija, 2.3.2012 - Slovensko podjetje "Grah Automotive" odpira nov obrat v srbski Batočini. Zaposlili bodo dodatnih 400 delavcev
Proizvajalec avtomobilskih delov slovensko podjetje »Grah Automotive« odpira nov obrat v srbski Batočini. V njem bo našlo delo okoli 400 novo zaposlenih. Po poročanju kabenita namestnika srbske vlade je slovensko podjetje od srbske države prejelo 1,6 milijona EUR oz. 4.000 EUR na vsako novo odprto delovno mesto. Naložba slovenskega podjetja znaša 11,2 milijona evrov. Nova proizvodna hala meri kar 4.500 m2 in se ponaša s povsem novo visoko tehnološko opremo.
Podjetje večinoma izvaža v države Evropske Unije in zaradi povečanega obsega dela in dodatnih naročil so se v podjetju odločili za povečanje števila zaposlenih. V Batočini proizvajajo komplete kablov za vzratna ogledala, ogledala in luči v notranjosti avtomobila za svetovno znane proizvajalce avtomobilov.
Uradne otvoritve se je udeležila tudi srbska podpredsednica vlade Verica Kalanovic, ki je izjavil, da Šumadija postaja novi center avtomobilskih podjetij.
Podjetje »Grah Automotive« je na pričetku delovanja v Srbiji izvozilo za 4 milijone EUR izdelkov, danes pa znaša vrednost izvoza kar 20 milijonov EUR.
Srbija, 28.2.2012 - Srbska vlada o povišanju DDV po predčasnih volitvah
Kljub predlogu guvernerja srbske narodne banke in priporočil IMF se dvig DDVja v Srbiji pod trenutno vlado ne bo zgodil, kot potrjuje srbsko Ministrstvo za finance, ampak bo ta naloga počakala na formiranje nove vlade. Izračun kaže, da bi zvišanje DDV iz 18% na 20% prineslo v proračun cca. 300 milijonov evrov, kar pa ni dovolj za premagovanje kriznega leta v katerem se ocenjuje, da bo gospodarska rast 0,5%.
Srbija, 20.2.2012 - IMF srbski vladi predlaga povečanje DDV
Mednarodni denarni sklad (IMF) bo srbski vladi predlagal, da naj razmisli o povečanju davka na dodano vrednost in reformi pokojninskega sistema, poroča srbski časnik "Blic". Prav tako bi naj predlagali zmanjšanje javne porabe, povečanje števila davčnih zavezancev in zmanjševanje subvencij. IMF bo Srbijo obiskal spet po sestavi nove srbske vlade.
Hrvaška, 20.2.2012 - Nova Hrvaška vlada zvišala davek na dodano vrednost (DDV)
Hrvaški sabor je v soboto izglasoval povečanje davka na dodano vrednost (DDV) s 23 na 25 odstotkov, kar našo južno sosedo postavlja med države z najvišjim tovrstnim davkom v Evropi. Sprememba bo stopila v veljavo 1. marca 2012. Za turizem in gostinstvo ter za živila in komunalne storitve bo hrvaška vlada uvedla 10-odstotno vmesno stopnjo DDV-ja. Ta bo začela veljati v začetku naslednjega leta.
Hrvaška, 15.2.2012 - Zakon o rokih plačil
Od 1. 1. 2012 velja novi Zakon o rokih poravnave denarnih obveznosti. Najdaljši dovoljeni s pogodbo določeni rok plačila je zdaj 60 dni. Če se rok plačila ne določi s pogodbo, je treba denarno obveznost poravnati v roku 30 dni. Kazni za neizpolnjevanje denarnih obveznosti v navedenih rokih se gibljejo od 10.000 do 1.000.000 kun. Zakon je še zlasti strog za osebe javnega prava.
Hrvaška, 15.2.2012 - Pričakovana davčna reforma
V skladu s trenutno dostopnimi podatki vlada pripravlja malo davčno reformo. Davek na dodatno vrednost (DDV) se bo s 1. marcem povečal na 25 %. Ob povečanju splošne stopnje pa bodo hkrati nižje vmesne stopnje, in sicer 10 % za otroško hrano, olje, masti in račune za vodo.
Iz smernic za oblikovanje letošnjega proračuna je razvidno tudi, da se načrtuje dvig neobdavčljivega dela dohodka s sedanjih 1800 na 2200 kun, spreminjajo se davčni razredi, davčne stopnje pa ostajajo iste – 12, 25 in 40 %.
Predvidene so tudi spremembe v sistemu prispevkov, saj je za 1. julij napovedano zmanjšanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje s 15 na 13 %. Pričakuje se, da bi lahko ta ukrep zmanjšal proračun za okrog 2,4 milijarde kun, vendar pa naj bi spodbudil zaposlovanje.
V skladu z novico iz vlade naj bi bili vlagatelji, ki bodo odpirali nova delovna mesta, oproščeni davka. »Če pa želijo denar potegniti iz Hrvaške, bodo plačali davek, kot bi ga v kateri koli drugi evropski državi,« je povedal predsednik vlade Milanović.
Radimir Čačić ocenjuje, da gre za šest milijard kun: ta znesek vlada ponuja podjetnikom, ki jim pri tem ni treba plačati davka. Z vrsto davčnih reform se končujejo ugodni nakupi »prek podjetja«. Tako odslej davka ne bodo oproščene plovbe z jahtami in vožnje z avtomobili ter nočitve v hotelih in apartmajih na račun podjetja.
Informacije smo dobili na spletnih mestih Index.hr, dnevnik.hr in HRT.hr. Spremembe zakona naj bi bile sprejete v tem mesecu.
Srbija, 15.2.2012 - Davek na dohodek fizičnih oseb
Letni davek na dohodek prebivalca je obveznost za vse fizične osebe, ki so prebivalci Srbije in so v letu 2011 ustvarili neto zaslužek, večji od 5860 EUR.
Uradni statistični podatek o povprečnem letnem zaslužku v Srbiji za leto 2011 je bil objavljen 27. januarja 2012: ta znaša 632.796 RSD (cca 5860 EUR).
V skladu z navedenim morajo prebivalci, vključno s tujimi državljani, ki so prebivalci Srbije, katerih skupni izplačani neto zaslužek v letu 2011 presega znesek 1,898.388 RSD (17.580 EUR), vložiti davčno prijavo za izračun letnega davka na dohodek prebivalca do 15. marca 2012.
Skupni neto zaslužek, ki presega navedeni znesek, je obdavčen s progresivno davčno stopnjo na naslednji način:
• 10-odstotna stopnja davka velja za izplačani znesek zaslužka od 1,898.388 RSD do 3,796.776 RSD (neto zaslužek med 17.580 EUR in 35.160 EUR) in
• 15-odstotna stopnja davka velja za izplačani znesek zaslužka nad 3,796.776 RSD (35.160 EUR).
Navedena osnova letnega davka na dohodek prebivalca se lahko zmanjša za znesek predpisanih osebnih odbitkov, ki znašajo:
• za samega davčnega zavezanca 253.118,40 RSD (2340 EUR) in
• za vsakega vzdrževanega člana družine: 94.919,40 RSD (880 EUR).
Skupni znesek takšnih osebnih odbitkov ne more presegati 50 % davčne osnove.
Hrvaška, 18.1.2012 - Zakon o davku na dohodek (NN.114/11) na Hrvaškem, ki velja od 1. januarja 2012.
V skladu s spremembami Zakona o davku na dohodek (NN.114/11) je predpisano, da so izplačevalci dividend in deležev v kapitalu (tako davčni zavezanci kot tisti, ki ne plačujejo davka) obvezani voditi evidenco o obračunanih in izplačanih dividendah ter deležih pri dobičku na podlagi deleža v kapitalu za vsako fizično osebo - delničarja oziroma člana družbe in slednjo predložiti PU do 15. v mesecu za prejšnji mesec.
Srbija, 18.1.2012 - Novosti pri poročanju Narodni banki v zvezi z zunanjetrgovinskim poslovanjem v Srbiji
V Srbiji je pred kratkim stopil v veljavo novi akt, ki natančneje predpisuje, katere posle z nerezidenti morajo srbski državljani evidentirati pri Narodni banki Srbije
Tako so posli, za katere od 24. novembra 2011 velja obveznost prijave pri Narodni banki Srbije, in sicer v zvezi z zunanjetrgovinskim poslovanjem, tile:
1) krediti in posojila v tujih valutah in dinarjih, ki jih rezidenti jemljejo pri nerezidentih, s podatki o bančnih garancijah, poroštvih, jamstvih in drugih sredstvih zavarovanja v povezavi z omenjenimi posli (kreditno zadolževanje);
2) krediti in posojila v tujih valutah, ki jih rezidenti odobrijo nerezidentom (odobritev posojila);
3) krediti v dinarjih, ki jih banke odobrijo nerezidentom;
4) bančni depoziti v tujih valutah z rokom odplačila največ eno leto, ki jih banka jemlje pri drugi banki ali jih odobri tuji banki;
5) bančne garancije, poroštva in druge oblike jamstva, ki jih omogočajo banke v dobro nerezidenta, pa tudi jamstva in drugi načini zavarovanja, ki jih v nerezidentovo korist omogočajo rezidenti - pravne osebe na podlagi kreditnih poslov med dvema nerezidentoma v tujini (garancije in jamstva na podlagi kreditnih poslov med dvema nerezidentoma v tujini);
6) obveze in terjatve rezidentov na podlagi poslov finančnega zakupa med rezidenti in nerezidenti.
Poleg naštetih poslov je pomembna novost glede na dosedanje poročanje Narodni banki Srbije obveznost evidentiranja poslov, ki se jih obravnava kot kreditne posle s tujino na podlagi 4. člena Zakona o deviznem poslovanju. Ta se zdaj praktično nanaša na skupen zunanjetrgovinski promet blaga in storitev s tujino z realizacijo, krajšo od leta dni. Zato je treba prijaviti:
1) Posle izvoza blaga in storitev,
- ki niso plačani več kot leto dni od datuma opravljenega uvoza, in
- za vnaprej plačano blago ali storitev, ki ni izvožena več kot leto dni od datuma plačila.
2) Posle uvoza blaga in storitev
- za uvoz blaga ali storitve, ki ni plačan več kot leto dni od datuma opravljenega uvoza,
- za vnaprej plačano blago ali storitev, ki ni uvožena več kot leto dni po datumu plačila.
Omenjene posle se evidentira na četrt leta, vendar pa je treba evidentirati zgolj posle, katerih posamična vrednost presega 100.000 srbskih dinarjev (približno 1.000 evrov) ali katerih posamična vrednost ne presega navedenega zneska, vendar pa skupna vrednost omenjenih poslov rezidenta v obdobju poročanja preseže 1.500.000 dinarjev (približno 15.000 evrov).
Srbija, 18.1.2012 - Novosti v poslovanju z gotovino v Srbiji
V skladu z novim aktom, ki je stopil v veljavo 22. 10. 2011, lahko pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v Srbiji, od omenjenega datuma naprej s svojega računa dnevno dvigujejo znesek v višini 150.000 (približno 1.500 evrov), pri tem pa jim ni treba predložiti dokumentacijo banki na vpogled.
To seveda pomeni tudi, da morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, razpolagati z dokumentacijo, na podlagi katere lahko opravičijo takšen dvig gotovine, npr. dokaz o opravljenem izplačilu s tem denarjem (računi, potrdila, obračuni ipd.). Novost v primerjavi s prejšnjo podzakonsko rešitvijo je dnevni limit za dvig gotovine, ki je prej znašal 100.000 srbskih dinarjev (približno 1.000 evrov).
Prav tako so pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, dolžne napovedati svoji banki dvig gotovine v znesku, ki presega 1,500.000 srbskih dinarjev (približno 150.000 evrov) najmanj tri dni prej, razen ko gre za izplačila plač in drugih osebnih prejemkov, za katere se v skladu s predpisi plačujejo davki in prispevki.
Zaradi še ene pomembne novosti bodo administrativne zadeve v poslovnih bankah v marsičem še bolj preproste. Pravne in fizične osebe so namreč dolžne gotovino, ki so jo prejele iz kakršnega koli razloga, najpozneje v roku sedmih delovnih dni nakazati na svoj račun pri banki. V predhodno predpisanem roku za vplačilo gotovine pa je bilo določeno, da so morali gospodarski subjekti dnevno nakazovati gotovino, tj. dnevni izkupiček. Omenjeni rok, sedem delovnih dni za vplačilo, se ne nanaša na gotovino, dvignjeno s tekočega računa za izplačilo računov v gotovini.
servis 2009, 2010, 2011
Ponudnik računovodskih
storitev 2008
TOP 10 Izobraževalni
management 2011
