Novice in obvestila

Koliko dopusta mi pripada, kdaj ga lahko dobim, kdaj ga lahko izkoristim, ali ga lahko izkoristim po lastni želji ali pa takrat, ko to ustreza delodajalcu, kaj se zgodi z neizrabljenim dopustom, koliko ga lahko prenesem v naslednje leto…


Letni dopust ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Daljše trajanje letnega dopusta, kot ga določa 159. člen ZDR, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.


Z Novelo Zakona o delovnih razmerjih, ki je bila objavljena v Ur.l. RS  št. 103/07, veljati pa je začela 28.11.2007 je bila urejena tudi izrecna obveznost delodajalca, da delavce najpozneje do 31. marca pisno obvesti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.


To pomeni, da vam je delodajalec dolžan podati pisno informacijo o letnem dopustu, pri odmeri dopusta pa mora spoštovati naslednje zakonske določbe:

•  predpisano trajanje letnega dopusta oziroma minimalni letni dopust,

•  dodatni letni dopust,

•  pridobitev pravice do letnega dopusta,

•  pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.


Trajanje letnega dopusta


Delavec ima pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od tega, kakšna je razporeditev delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Kaj to konkretno pomeni?

Delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, ima minimalni dopust v trajanju 20 delovnih dni. Za delavca, ki dela šest dni v tednu, minimalno število dni dopusta znaša 24 delovnih dni.

ZDR določa tudi primere, na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni trije dnevi letnega dopusta. Posebni primeri so: starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60 odstotno  telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo.

Delavec je upravičen do še dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Seveda je pri tem potrebno upoštevati, da se prazniki in dela prosti dnevi, odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti z dela ne vštevajo v dneve letnega dopusta.  Pomembno je upoštevati, da se letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih in da se kot dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan.


Pridobitev pravice do letnega dopusta

Delavec pridobi pravico do celotnega dopusta po poteku časa nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (161. člen). Določbo 161. člena ZDR moramo razumeti tako, da ko delavec enkrat izpolni pogoj, pridobi na začetku vsakega koledarskega leta pravico do celotnega letnega dopusta pri istem delodajalcu.

Poleg celotnega dopusta ima delavec pravico do izrabe sorazmernega dela dopusta, in sicer po 1/12 celotnega dopusta za vsak mesec dela v koledarskem letu. Primeri, kdaj delavec ima pravico do sorazmernega dela dopusta, so: če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta. Takšen primer nastane, ko se delavec zaposli v drugi polovici leta in v tem primeru do konca leta še ne oziroma ne bo preteklo šest mesecev. Tudi v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ima delavec pravico do sorazmernega dela dopusta. Zakon določa še en primer, in sicer ko delavcu preneha delovno razmerje pred 1. julijem tekočega koledarskega leta. Večkrat se soočamo z vprašanjem kaj če delavec med koledarskim letom menja službo. V tem primeru sta mu prejšnji in sedanji delodajalec dolžna zagotoviti izrabo vsak sorazmernega dela dopusta. Ta del se določi glede na trajanje njegove zaposlitve pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. 
Delavec in delodajalec se lahko za izrabo dopusta dogovorita drugače.


Izraba letnega dopusta

V praksi se pogosto srečujemo s pritožbami, da delavcu ostaja dopust, ker ga ni imel kdaj porabiti. Praviloma je letni dopust mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Obveznost oziroma dolžnost delodajalca je, da delavcu zagotovi izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. V primeru, da delavec v tekočem koledarskem letu zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka ni izrabil letnega dopusta, ga ima pravico izrabiti v celoti do 30. junija naslednjega leta. Ta pravica je odvisna od izpolnitve pogoja, da je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil dopust odmerjen, delal vsaj šest mesecev.


Način izrabe letnega dopusta

Letni dopust se izrablja glede na potrebe delovnega procesa, prav tako tudi glede na možnosti za počitek in rekreacijo, pri čemer se upoštevajo delavčeve družinske obveznosti. Starši šoloobveznih otrok imajo tako pravico izrabiti najmanj teden dni dopusta v času šolskih počitnic. Delavec lahko tudi izkoristi en dan letnega dopusta na dan, ki ga sam določi, o tem pa je dolžan najkasneje tri dni pred izrabo obvestiti svojega delodajalca. Če bi delavčeva odsotnost resneje ogrozila delovni proces, mu lahko delodajalec odreče takšno izrabo letnega dopusta.


Posledice nespoštovanja določb ZDR, ki se nanašajo na letni dopust (kazenske določbe)

ZDR od 229. člena do 231. člena predvideva tudi kazenske določbe v primeru, če delodajalec delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu z ZDR.

Poleg kazenski določb, ki jih določa ZDR, kazenske določbe najdemo tudi v Kazenskem zakoniku, in sicer primere kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost oziroma kršitve temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1). Na kratko, če povzamem in se omejim na letni dopust – kdor zavestno ne ravna - po predpisih o letnem dopustu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.


Pravica do letnega dopusta in regres

ZDR v 131. členu pravi, da je delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, dolžan izplačati regres za letni dopust, in sicer najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2010 tako znaša minimalni regres 734,10 evrov, delodajalec pa mora upoštevati tudi obveznost po kolektivni pogodbi, kjer je minimalni znesek dopusta določen običajno višje. Izplačati ga mora najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Letni dopust in regres sta nerazdružljivo povezana saj s pridobitvijo pravice do celotnega dopusta delavec pridobi tudi pravico do celotnega regresa. V primeru, da delavec v koledarskem letu pridobi pravico do sorazmernega dela dopusta, ker je pri delodajalcu zaposlen le nekaj mesecev, mu pripada tudi sorazmerni del regresa.  Delavec, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ta določba ne velja v primeru, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. V temh primerih ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.


Obdavčitev regresa

V skladu s 37. členom Zakona o dohodnini (Zdoh-2F) regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja, kar pomeni, da se v skladu s 127. členom Zdoh-2F ob izplačilu regresa obračuna tudi akontacija dohodnine v višini in glede na dohodninski razred, kamor se delavec po svojih dohodkih iz zaposlitve vključno z regresom uvršča. Akontacija dohodnine se skladno s 5. odstavkom 127. člena Zdoh-2F obračuna od celotnega izplačila dohodka po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, deli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev. ½ dohodka, v tem primeru regresa za letni dopust, se upošteva pri izračunu osnove za izračun povprečne stopnje dohodnine. V primeru, da delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25% (6. odstavek 127. člena Zdoh-2F).


Glede na to, da sodi regres med stroške v zvezi z zaposlitvijo, je strošek regresa, ne glede na višino izplačila, za izplačevalca v celoti davčno priznan. Zakon o delovnih razmerjih določa minimalno višino regresa, kar pomeni, da navzgor višina izplačila regresa ni omejena. Omejitev izplačila se nanaša na obveznost plačila prispevkov, kar pomeni, če izplačani regres presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, se od dela, ki presega 70% navedene povprečne plače obračunajo tudi vsi prispevki za socialno varnost, ki so navedeni v 3. členu Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV).


In za konec

Pri vsem napisanem ne smemo pozabiti na določbo zakona o neveljavnosti odpovedi pravici do letnega dopusta. Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.


Majda Peroša, dipl.ekon.