Novice in obvestila

Dilem na temo obdavčitve in različnih možnosti prejemanja dohodkov ter plačevanja prispevkov za socialno varnost na temo družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba v svoji družbi, ne manjka. Dileme se pojavljajo vse od leta 1990 dalje, ko so se zakoni, ki urejajo to področje, spreminjali (zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o delovnih razmerjih, zakon o dohodnini, zakon o gospodarskih družbah). Zato v praksi srečujemo različne kombinacije, za katere pa največkrat niti ne vemo, če smo izbrali prave kombinacije zavarovanj, kar je vezano na plačilo prispevkov na eni strani in obdavčitev prejetega dohodka na drugi.. V nadaljevanju si bomo pogledali najbolj enostavno kombinacijo zavarovanja in obdavčitve dohodka, ki je po trenutnih mnenjih raznih institucij tudi najbolj pravilna.

Zakon o gospodarskih družbah določa, da ima družba z omejeno odgovornostjo lahko enega ali več poslovodij, ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo. Poslovodja je vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik družbe.

Zakon o delovnih razmerjih v 4. členu definira delovno razmerje kot razmerje med delavcem in delodajalcem. Pri tem kot bistvene elemente delovnega razmerja navaja:

-         delo za plačilo,

-         osebno delo,

-         nepretrgano opravljanje dela ter

-         delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Tako delavec kot delodajalec morata biti samostojna nosilca pravic in dolžnosti, ki jima jih nalaga zakon. V našem primeru družbenik zastopa družbo tudi v primeru sklenitve delovnega razmerja. Če bi sklenil delovno razmerje sam, bi bil hkrati delojemalec in zastopnik delodajalca. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja torej niso podani, saj ista fizična oseba ne more predstavljati dveh pogodbenih strank z različnimi interesi. 


ZAVAROVANJE IN PLAČEVANJE OBVEZNIH PRISPEVKOV

Iz navedenega razloga se družbeniki enoosebnih družb, ki so hkrati poslovodje v isti družbi vključijo v obvezno zavarovanje z zavarovalno podlago 040 – družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe (2. odst. 15. člena ZPIZ) in se glede zavarovanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost obravnavajo kot samozaposleni. Kumulativno morata biti torej izpolnjena oba pogoja: družbenik, ki je hkrati v isti družbi poslovodna oseba.

Poleg obveznega pokojninskega zavarovanja s prijavo v zavarovanje poslovodna oseba vstopi tudi v druga obvezna socialna zavarovanja (zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti). Obračunajo in plačajo se vsi prispevki za socialno varnost, skupaj 38,20%. Zavarovalna osnova je določena v skladu z 209. členom ZPIZ in ne sme biti nižja od najnižje bruto pokojninske osnove (trenutno 828,06 EUR) in ne večja od najvišje pokojninske osnove (določena v višini 240% povprečne plače v RS za predpretekli mesec; za mesec februar je osnova določena v višini 3.571,66 EUR). Sicer  osnovo za razvrščanje v zavarovalne osnove določa Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalno osnovo (Ur. L. RS, št. 49/06 in 38/07), ki v 6. členu določa, da se zavarovalna osnova določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, brez upoštevanja prispevkov in olajšav v skladu za zakonom o dohodnini. Dosežen dobiček za našega družbenika je dohodek, ki ga je prejel kot poslovodni delavec. Ob začetku zavarovanja se šteje, da znaša doseženi dobiček zavarovanca nič. Uvrstitev v zavarovalno osnovo velja od vključno meseca, v katerem je bila odločba o odmeri dohodnine družbeniku vročena.

Pričetek vstopa v zavarovanje je z dnem vpisa družbenika v sodni register kot poslovodna oseba, zaključi pa se z dnem izbrisa iz registra (3. alinea 33. člena ZPIZ). Na zavarovalni podlagi 040 je oseba lahko zavarovana za čas od 1-40 ur tedensko. Zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje je zavezanec sam – torej fizična oseba, ki je edini lastnik in poslovodja hkrati. Krajevno pristojna izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje za prijavo je določena glede na sedež poslovnega prostora, kjer zavezanec opravlja dejavnost. Za poslovodne osebe se predpostavlja, da je to sedež družbe. V prijavi v zavarovanje se kot zavezanec navede pravna oseba.

Družbenik sam je tudi zavezan k plačilu vseh obveznih prispevkov za socialno varnost. O plačilu prispevkov je potrebno obvestiti tudi davčni urad. Najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec mora družbenik preko sistema e-davki oddati obrazec OPSVL (obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače).

V praksi družbenik želi, da vse prispevke za socialno varnost družba plača. Načeloma se kot davčno priznani odhodki ne bi mogli šteti obračunani prispevki za socialno varnost lastnika družbe, saj le-ti niso neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov in bi jih moral poravnati družbenik sam. Vendar pa smo s strani davčne uprave prejeli mnenje, da tako plačani prispevki veljajo za davčno priznani odhodek po splošni določbi prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2, ob pogoju, da družba deluje in da ustvarja obdavčljive prihodke po ZDDPO-2.


OBDAVČITEV DOHODKA, PREJETEGA ZA VODENJE DRUŽBE

Kljub temu da se družbenik v našem primeru pri določanju in plačevanju prispevkov za socialno varnost šteje kot samozaposlen, pa na drugi strani zaradi statusne oblike družbe z omejeno odgovornostjo seveda ne more prosto razpolagati z denarnimi sredstvi družbe kot npr. samostojni podjetnik. Podlaga za opravljanje dela je pogodba o poslovodenju, ki je sklenjena na podlagi civilnopravnega pogodbenega razmerja. Vsebina pogodbe o poslovodenju je kombinacija pogodbe o delu in mandatne pogodbe.

Družbenik ni v delovnem razmerju, torej ne prejema plače. Dohodek družbenika, prejet za vodenje poslovnega subjekta na podlagi pogodbe o poslovodenju, se za namene obdavčitve po zakonu o dohodnini šteje za dohodek iz delovnega razmerja (37. člen ZDoh-2). Osnovo za dohodnino predstavlja dohodek, povečan za morebitne bonitete, zmanjšan za obvezne prispevke, ki jih je dolžan plačevati delojemalec. V davčno osnovo se ne vštevajo povračila stroškov do višine, določene z uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (npr. povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela, za prehrano med delom, povračilo stroškov na službenih potovanjih).

Akontacijo dohodnine se obračuna po lestvici, saj predvidevamo, da dohodek, prejet na podlagi pogodbe o poslovodenju, predstavlja pretežni del dohodka družbenika. 6 odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po Sklepu o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja se v tem primeru ne plača, saj je na podlagi opravljanja funkcije poslovodenja družbenik že obvezno zavarovan.


Ob izplačilu dohodka za poslovodenje davčni upravi poročamo preko REK-1 obrazca, oznaka dohodka je 1108 – dohodek, prejet za vodenje poslovnega subjekta. V napoved za letno odmero dohodnine se dohodek vključi pod vrsto dohodka 1109 – drugi dohodki iz delovnega razmerja.


ŠE PRIMER IZRAČUNA

Družbenik – zavezanec sam plačuje prispevke od osnove v višini najvišje pokojninske osnove, 3.571,66 EUR. Glede na to, da družbenik sam plačuje vse obvezne prispevke za socialno varnost, jih bo lahko kot plačane prispevke v celoti uveljavljal v letni napovedi dohodnine.

 

 

Na podlagi pogodbe o poslovodenju prejema mesečni dohodek v višini 6.000 EUR bruto. Družba zanj plačuje managersko zavarovanje, višina mesečne premije je 65 EUR, kar predstavlja boniteto. Prispevki se ne obračunajo.  

 

Pri letni napovedi dohodnine bi zavezanec uveljavljal tudi plačane prispevke in bi v tem primeru prejel vračilo preveč plačane dohodnine v višini približno 40% vseh med letom plačanih prispevkov. 


OBRAČUN PRISPEVKOV IN DOHODKA DRUŽBENIKA V PRAKSI

Večina družbenikov, ki so zavarovani na zavarovalni podlagi 040 in niso v delovnem razmerju, si prispevke za socialno varnost obračunava preko izplačila plače. Glede na obstoječa neskladja med veljavnimi zakoni ter po mnenju institucij je primerno tudi obračunavanje in plačevanje prispevkov preko izplačila plače. Obdobja zavarovanja se vštevajo v zavarovalno dobo le ob pogoju plačanih prispevkov od predpisane pokojninske osnove.


MINIMALNA PLAČA

Poslanci državnega zbora so 11. februarja 2010 sprejeli Zakon o minimalni plači, ki zvišuje minimalno plačo za 102 evra na 562 evrov neto, kolikor znašajo ugotovljeni minimalni življenjski stroški.

Minimalna plača se bo za delo v naslednjem mesecu po uveljavitvi zakona zvišala s sedanjih 597,43 evra na 734,15 evra bruto oziroma z okoli 460 evrov na 562 evrov neto. Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Če bo to v februarju, bodo minimalne plače v novi višini izplačane za mesec marec.


Vir: www.racunovodja.com