Novice in obvestila

22/02/2018

Izplačevanje dobička družbeniku – fizični osebi v d.o.o. in obdavčitev

Razpolaganje z bilančnim dobičkom je ena od temeljnih pravic družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Pri tem ne smemo pozabiti na davčni vidik izplačila dobička, ki je odvisen predvsem od statusa prejemnika dividend.

 
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) je temeljni predpis, ki določa pravno podlago za način ugotavljanja dobička in njegovo razporejanje. Po določilih ZGD-1:
  • imajo družbeniki pravico do odločanja o uporabi bilančnega dobička (odločanje na skupščini in sprejetje ustreznega sklepa);
  • imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, razen če družbena pogodba ne določa drugače;
  • se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.
Dobiček se razporedi na podlagi sprejetega sklepa skupščine. Doseženi bilančni dobiček se lahko med družbenike razdeli (delitev dobička oziroma izplačilo dividend), lahko pa se ohrani v družbi in porabi za druge namene. Konkretne namene lahko določijo družbeniki s sklepom, lahko pa že družbena pogodba vnaprej določi namene, za katere je mogoče porabiti bilančni dobiček. Dobiček se razdeli na podlagi sprejetega sklepa skupščine o delitvi dobička, ki mora vsebovati vse potrebne podatke o družbenikih, družbi, višini bilančnega dobička, namenjenega razdelitvi, in morebitno določilo, da se bilančni dobiček v določeni višini ne bo delil.
 
ZGD-1 določa, da se dobiček praviloma deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, vendar je tudi to mogoče v družbeni pogodbi urediti drugače. Mogoče je določiti drugačna razmerja med družbeniki pri udeležbi na dobičku od siceršnjega razmerja med poslovnimi deleži, lahko se določi vrstni red poplačila dobička, določen družbenik je lahko upravičen do udeležbe pri dobičku pod posebnimi pogoji ipd.
 
Izjemoma se dobiček lahko deli, še preden je ugotovljen. To je možno le tedaj, kadar se utemeljeno pričakuje, da bo dobiček ustvarjen, in le v razumnem času pred razdelitvijo. Če se kasneje pokaže, da dobička ni, so družbeniki dolžni vrniti izplačane zneske.
 
Delitev dobička družbe je pod določenimi pogoji možna tudi tretjim osebam (npr. delavcem, drugi družbi, fundaciji), vendar le po ustrezni pravni podlagi, kot so razne podjetniške pogodbe, klavzule v družbeni pogodbi ipd.
 
Razdelitev dobička ob likvidaciji družbe
Razdelitev dobička ob prenehanju družbe se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ne obravnava kot izplačilo dividende, temveč kot kapitalski dobiček. Na podlagi prenehanja družbe in izplačila dobička njenim družbenikom gre namreč za izplačilo, ki pomeni zmanjšanje družbenikovega lastniškega deleža, zato je v tem primeru potrebno drugačno poročanje, spremenjen je tudi sistem obdavčitve.
 
Obdavčitev družbenika kot fizične osebe
Če dividende prejme družbenik fizična oseba, ki je slovenski davčni rezident, je prejete dividende treba napovedati v Sloveniji in od njih plačati dohodnino. Izplačilo dobička se po Zakonu o dohodnini obravnava kot dohodek iz kapitala in predstavlja dohodek, dosežen na podlagi udeležbe fizične osebe v kapitalu izplačevalca. Z vidika davčnega prava se kot dividenda obravnava dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca. ...
 
Celoten članek je na voljo v februarski številki biltena Unikum.
 
Avtorica: Nina Orehek Ručigaj, pravna in davčna svetovalka
 
 
 
Nazaj

Zaupajo nam

  • Toyota
  • Sanolabor
  • C & A
  • AirFrance
  • menn yacht group
  • Jones Lang LaSalle
  • ŽGP
  • Rutar
  • vitapur
  • Kovoprojekta
  • osvic
  • Javna
  • sun chemical
  • Hidria
  • Clarus
  • arcelormittal
  • Hilti
  • NLB Skladi
  • Radio 1
  • ZDS
  • Total
  • Baxter
  • Socomex