Novice in obvestila

27/07/2017

Kako naj zavarujem svoje terjatve (II.)

Vsak poslovni subjekt se zaveda, kako težavno si je zagotoviti pravočasno in popolno plačilo svojih terjatev, zlasti zato, ker kupnina skoraj nikoli ni plačana v celoti in vnaprej. Da bi se poslovni subjekti vsaj deloma izognili težavam v prihodnje, predlagamo, da posežejo po katerikoli od možnih oblik zavarovanja plačil. Možnosti za zavarovanje plačil je veliko, njihova učinkovitost pa je kljub temu pogosto omejena z iznajdljivostjo dolžnikov. V prejšnji številki Unikuma smo predstavili izvršnico, bančno garancijo in menico, tokrat pa predstavljamo še druge instrumente za zavarovanje terjatev.

 

1. Prepoved odtujitve in obremenitve stvari ali pravice

Za namen zavarovanja plačila se lahko na premoženju dolžnika zaznamuje tudi prepoved odtujitve in obremenitve. Prepoved pomeni, da se zavarovano sredstvo ne sme prodati, podariti, uničiti, zamenjati ali obremeniti z ustanovitvijo kakšne zastavne, stavbne ali služnostne pravice.

Če je prepoved ustanovljena s pravnim poslom (pogodbo), gre za obligacijsko pravico, kar pomeni, da velja le, če se stranki zanjo posebej dogovorita, in ima učinek samo med strankami pogodbe. Če pa se prepoved (lahko) vpiše tudi v kakšno javno knjigo, v katero je vpisano premoženje dolžnika, na primer v zemljiško knjigo, sodni register, register neposestnih zastavnih pravic ipd., taka prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam. Prepoved odtujitve ali obremenitve se lahko časovno omeji...

 

2. Zastavna pravica

Zastavna pravica je posebna stvarna pravica zastavnega upnika, da se v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja...

Določene posebnosti glede ustanovitve zastavne pravice veljajo glede na to, ali gre za zastavno pravico na nepremičninah ali na drugih stvareh (premičninah, premoženjskih pravicah in vrednostnih papirjih)...

Če dolžnik v roku ne plača terjatve, lahko upnik s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Pri hipoteki, ki je nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva, da ugotovi zapadlost terjatve ter opravi prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo upnikov oziroma predlaga izvršbo...

Register neposestnih zastavnih pravic se vodi le glede premičnin, glede katerih je mogoča enolična identifikacija (smiselno se uporabljajo določila o hipoteki). V register se poleg identifikacije premičnine in zastavne pravice vpišejo podatki o zastavitvi ter podatki o upniku, dolžniku in zastavitelju, če ta ni ista oseba kot dolžnik. AJPES, ki vodi register, po uradni dolžnosti pošlje podatke o zastavitvi organom, ki vodijo uradne evidence, v katerih je premičnina vpisana, da jih vpišejo v te evidence in v listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine...

Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna zavarovane terjatve, mora zastavitelj izročiti zastavnemu upniku zastavljeno premičnino v neposredno posest. Z izročitvijo premičnine v neposredno posest zastavnega upnika se pridobi zastavna pravica na premičnini (ročna zastava), pri kateri se domneva obstoj sporazuma o zunajsodni prodaji...

 

3. Pridržna pravica

Upnik zapadle terjatve, ki ima v rokah kakšno dolžnikovo stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Če je postal dolžnik plačilno nesposoben, ima upnik pridržno pravico, čeprav njegova terjatev še ni zapadla. Upnik, ki ima na podlagi pridržne pravice v rokah dolžnikovo stvar, se lahko poplača iz njene vrednosti na enak način kot zastavni upnik, vendar mora, preden se za to odloči, pravočasno sporočiti dolžniku svoj namen...

 

4. Pogodbena kazen in zamudne obresti

Z določitvijo pogodbene kazni se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo. Pogodbeni stranki lahko poljubno določita višino kazni, bodisi v skupnem znesku, v deležu, za vsak dan zamude ali kako drugače...

 

5. Predkupna in odkupna pravica

S predkupno pravico ima predkupni upravičenec pravico, da ob odsvojitvi določene stvari prodajalec najprej ponudi nakup predkupnemu upravičencu, in sicer pod enakimi pogoji kot kasneje vsem drugim...

 

6. Ara in predplačilo (avans)

Ara je določen denarni znesek oziroma druga oblika plačila, ki jo ob sklenitvi veljavne pogodbe ena od strank izroči drugi stranki v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara praviloma ni predplačilo, zato se ob izpolnitvi pogodbe ara praviloma vrne ali všteje v izpolnitev obveznosti. Ara tudi ne daje pravice odstopiti od posla, razen če sta se stranki glede tega posebej dogovorili...

 

7. Druge metode zavarovanja plačil

Drugi instrumenti za zavarovanje so še poroštvo, kup na poskušnjo, prodaja po vzorcu ali modelu, prodaja na obroke, dokumentarni akreditiv in inkaso, prodaja z lastninskim pridržkom, dogovor o pogodbenih obrestih, prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje ipd.

 

Več informacij v zvezi s predstavljenimi možnostmi zavarovanja lahko poslovni subjekti najdejo v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, Stvarnopravnem zakoniku, Obligacijskem zakoniku in drugih predpisih.

 

 

Celoten članek je na voljo v julijski številki biltena Unikum.

 

Pripravila: Nina Orehek Ručigaj

 

 

 

 

 





Nazaj

Zaupajo nam

  • Toyota
  • Sanolabor
  • C & A
  • AirFrance
  • menn yacht group
  • Jones Lang LaSalle
  • ŽGP
  • Rutar
  • vitapur
  • Kovoprojekta
  • osvic
  • Javna
  • sun chemical
  • Hidria
  • Clarus
  • arcelormittal
  • Hilti
  • NLB Skladi
  • Radio 1
  • ZDS
  • Total
  • Baxter
  • Socomex